Bolečine v gležnju so lahko posledica vnetja gležnja, putike, zloma ali športne poškodbe.
Bolnik z bolečino v gležnju je eden od pogostejših obiskovalcev ambulante družinske medicine. Bistveno pri obravnavi takega bolnika je zavedanje, da je v ozadju tovrstne bolečine široka paleta bolezenskih stanj.
V prispevku vam opišemo anatomijo gležnja, vzroke za bolečine v gležnju in način, kako si lahko pomagate sami z magnetno terapijo in vajami.

Anatomija gležnja

Bolečine v gležnju je lažje razumeti, če imamo predstavo, kako gleženj zgleda. Gleženj tvorijo golenica in mečnica s svojima gležnjema, ter skočnica. Spada med prave oziroma gibljive sklepe. Po mehaniki ga uvrščamo med enoosne tečajaste sklepe, kar pomeni, da ima eno sklepno ploskev oblikovano kot valj, drugo pa kot njegov odlitek. Gleženj je zelo pomemben za normalno hojo.

Sklepne površine spodnjega skočnega sklepa tvorita skočnica in petnica. Obe kost sestavljata skelet zadnjega dela noge. Na skočnico se ne pripenja nobena mišica, premika se posredno, zaradi premika sosednjih kosti. Petnica tvori sklepa s skočnico (zgoraj) in s kuboidno kostjo- kocko (spredaj).

Bolečine v gležnju ( vzroki ):

Vzrokov za bolečine v gležnju je lahko ogromno. Kadar gre za bolečino mladostnikov, je največkrat vzrok športna poškodba. Ko govorimo o bolečini pacientov srednjih let ali starostnikov, je vzrok iskati pri revmatskih boleznih in / ali pri degenerativnih spremembah v sklepu. Ne glede na vzrok, ki povzroča bolečino, je potrebno reagirati hitro in obiskati zdravnika, saj tudi zdravnik potrebuje nekaj časa, da postavi pravo diagnozo. Mogoče so potrebne tudi druge preiskave, da se diagnoza lahko postavi. Velikokrat je potrebno sklep slikati, da bi ugotovili vzrok bolečini.

Bolečina v stopalu se lahko pojavi tudi v sklopu sistemskih obolenj – revmatoidnega artritisa, protina in psevdo-protina, seronegativnih spondiloartropatij, pomisliti moramo tudi na Lymsko boreliozo. To so bolezni, ki jih zdravnik specialist prepozna po natančni prognozi in govorimo o bolečini v gležnju brez poškodbe.

 

Bolečine v gležnju ( vnetje )

Bolečine v gležnju so zelo pogoste pri bolnikih, ki imajo vnetje v gležnju in imajo pomemben vpliv na bolnikovo kvaliteto življenja zaradi direktnega vpliva na mobilnost.
Prizadetost  gležnja je najpogostejša pri bolnikih z artritisom, pogosta tudi pri spondilartritisih, juvenilnih artritisih in protinu. Artritis v gležnju pomeni vnetje, ki ga največkrat povzroči obraba hrustanca v sklepu, ki se naposled vname.
Bolečine v gležnju v sklopu revmatskih ( vnetnih ) bolezni je pogosta, vendar še vedno premalokrat prepoznana in zdravljena.
Osnovni princip zdravljenja prizadetosti gležnja v sklopu revmatskih bolezni je čimprej obvladati sklepno vnetje, da preprečimo nastanek trajnih sprememb in deformacij sklepa. Prizadetost gležnja pri revmatskih boleznih je posledica tako vnetnih sprememb kot tudi fizičnih obremenitev med hojo.
Zdravnik pacientu z artritisom v gležnju predpiše zdravila, ki zavirajo vnetje ( protivnetna zdravila ) in tablete za lajšanje bolečin.
Mnogo pacientov si poišče tudi pomoč v obliki masaž, kopeli ali magnetne terapije, ki učinkovito deluje na sklepe, kar je dokazala tudi klinična raziskava ( 1 ).

 

Protin

Za bolezen je značilno odlaganje kristalov natrijevega urata v sklepe in tkiva ob sklepu. Bolezen se v 50-75% prične z bolečinami v  sklepu palca na nogi (podagra). Pri kroničnem poteku bolezni je sklep palca na nogi prizadet v 90%. Napad bolezni je nenaden in izredno boleč, pridruženi so znaki vnetja.
Vzrok napada so lahko zdravila, ki zvišujejo serumske vrednosti urata, alkohol, lokalna travma in hrana bogata s purini.
Zdravljenje uričnega artritisa je v prvi fazi simptomatsko, steroidi ali kolhicinom. Potrebno je sočasno zniževanje nivoja serumskega urata s prilagoditvijo življenjskega sloga (opustitev alkohola, protinska dieta), šele po regresiji vnetja pa tudi s farmakološkimi ukrepi (pri nas na voljo alopurinol in fenobuksostat).

Če vas bolj natančno zanima kaj je putika oz. urični artritis, kaj je vzrok in kakšni so simptomi in znaki putike, si na povezavi preberite več.

Zlom gležnja

Zlom gležnja sodi med hujše poškodbe, ki povzročajo bolečine v gležnju. Najpogostejši vzrok za zlom gležnja je padec, največkrat v zimskem času, ko je na cesti sneg in led. Pri zlomu gležnja pacient navadno ne more stopiti na nogo in je obisk urgence nujen. Obstajajo tri kosti, ki so najpogosteje zlomljene v gležnju in zlom lahko vključuje katerokoli od teh treh kosti: golenica, fibula ali talus.
Zlom gležnja se zdravi

• operativno, saj je sklep gležnja kompliciran in je potrebna vstavitev ploščice in / ali vijaka ( mavec ni potreben ),
• konzervativno: uravnavanje kostnih odlomkov in imobilizacija, navadno je to longeta ali mavec

Zlom gležnja ( znaki ):

• ne moremo stopiti na nogo
• gleženj je zatečen
• bolečina je na zunanji strani sklepa, pri kosti
• ne moremo narediti štirih korakov

Spremljajte še ostale naše zapise iz rubrike ZDRAVJE.

Poškodba gležnja

Poškodba gležnja je najpogostejša pri športnikih in udeležencih prometne nesreče. Med številnimi poškodbami, ki jih utrpijo športniki med svojo aktivnostjo, predstavljajo poškodbe gležnja in stopala pomemben delež vseh poškodb kar je razumljivo, saj se preko njiju prenaša teža celotnega telesa ob različnih obremenitvah.
Šporna poškodba je najpogostejša pri:

• smučarjih
• športnikih pri kontaktnem športu ( nogomet, košarka, rokomet, judo )

Najpogostejša poškodba gležnja pri gležnju je vsekakor zvin gležnja, poškodba Ahilove tetive in zlom.

 

 

Zvin gležnja

Zvin gležnja sodiji med najpogostejše vsakodnevne in športne poškodbe. Večinoma gre za prizadetost lateralnih ligamentarnih struktur. Poročajo, da 20% do 40% poškodb gležnja vodi v nestabilnost.
Zvine gležnja v akutni fazi zdravimo konzervativno. Včasih zaceljeni ligametni ne obdržijo želene napetosti in sklep postane nestabilen. Študije na športnikih dokazujejo, da s primernim treningom lahko funkcionalno stabiliziramo mehansko nestabilen sklep.
V osnovi velja, da pri začetni kronični nestabilnosti gležnja sprva pričnemo s ciljno fizikalno rehabilitacijo.
Uspeh lahko pričakujemo v cca. 50%. Kadar po 6 mesecih aktivne fizikalne terapije ni napredka se svetuje operativno zdravljenje.

 

Ahilova tetiva

Poškodbe Ahilove tetive predstavljajo najpogostejšo tetivno patologijo. So pomemben morbidnostni dejavnik pri športno aktivni populaciji v srednjih letih ter zahteva dolgotrajno zdravljenje in modifikacijo življenjskih aktivnosti. Opazen je splošni trend porasta tovrstne patologije v zadnjih desetletjih tako pri športnih kot spontanih poškodbah. Zdravljenje je pogosto kompleksno, pogoste so raztrganine in pooperativne komplikacije. V doseganju boljšega kliničnega rezultata se v zadnjem času uspešno uveljavljajo metode biološkega zdravljena z tkivnim inženiringom.

Nogometni gleženj

predstavlja pravzaprav bolečinski sindrom, ki je pri športnikih, posebej nogometaših, ki je pogojen s formacijo osteofitov na robu tibije in delu vratu talusa. Vzrok je ponavljajoča prekomerna plantarna in fleksija stopala.
Mikro poškodbe vodijo v nastanek kostnih izrastkov, ki posledično zmanjšajo sklepni prostor, ter povzročajo slabšo gibljivost in bolečinsko simptomatiko. Zdravljenje nogometnega gležnja je artroskopsko.

Tekaško stopalo

je posplošeno ime s katerim opisujemo ukleščenje medilnega plantarnega živca. Običajno prizadene tekače na dolge proge, balerine in se pogosteje pojavlja pri ljudeh s sploščenim stopalom.
Športniki navajajo:

• mravljinčenje,
• hipestezije,
• pekoč občutek ali
• bolečino v poteku medialnega loka stopala in okoli palca, redko tudi drugega prsta.

Bolečina se pogosto pojavlja v jutranjem času, lahko se potencira med tekom ali takoj po njem. Običajno je potrebno daljše tudi do leto dni trajajoče konservativno zdravljenje in prekinitev tekaških aktivnosti, če težave vztrajajo dlje je potrebno razmisliti tudi o operativni sprostitvi živca.

Kaj storiti ob bolečinah v gležnju?

Vzroki bolečinam v gležnju in stopalu so številni. Zdravljenju vseh vzrokov bolečine, še posebej biomehanskih, je skupno dejstvo, da simptomatska terapija redko doprinese k trajnemu izboljšanju stanja.
Potrebno je odpraviti vzrok za nastanek bolečine. Slednje lahko izboljšamo s spremembo obutve, razbremenitvijo, fizikalno terapijo in ostalimi konservativnimi ukrepi med katere sodi tudi magnetna terapija.

Magnetna terapija proti bolečinam v gležnju

Magnetna terapija je moderna vrsta fizikalne terapije, brez katere si rehabilitacije po poškodbah sploh ne predstavljamo, hkrati pa je uspešna metoda pri odpravljanju vzrokov za bolečine v sklepih.

Zaključek velike študije, na kar več kot 3000. pacientih, je v enajstih letih pripeljalo do spoznanja: “magnetna terapija je odlična terapija za bolezni sklepov.”

Tako lahko z magnetno terapijo zavirate vnetje gležnja, ki je revmatska bolezen in magnetoterapija lajša tudi bolečine.
Prednost magnetne terapije Magus:

• uporaba pri vas doma
• enostavna uporaba brez kompliciranih navodil
• brez neželenih stranskih učinkov
• primerna za vse starosti uporabnikov
• v obliki blazine, za lažjo uporabo doma
• uporaba v postelji ali pred TV

 

Vaje za gleženj

so primerne za tiste, ki želite krepiti mišice in vezi gležnja, ter ga tako ohranjati zdravega.
Pri tistih, ki je bolečina prisotna, je pomemben posvet z zdravnikom ali fizioterapevtom, da vam dajo natančna navodila, katere vaje so za vas primerne.

 

VIR ( 1 ): Pozitiven vpliv magnetne terapije na bolezni sklepov ( v angleškem jeziku )