OD DELA NA SERVISU KOLES, DO IZDELAVE LASTNEGA MESTNEGA KOLESA

JANEZ PUH – OD DELA NA SERVISU KOLES, DO IZDELAVE LASTNEGA MESTNEGA KOLESA

Puhovi pričetki na servisu koles pri mojstru Luschneiderju

Janeza Puha predvsem v Sloveniji, pa tudi v številnih drugih evropskih državah, poznamo kot enega vodilnih inovatorjev na področju mehanike, pa tudi kot uspešnega tovarnarja in velikega vizionarja, ki je zaznamoval potek tehnične revolucije. Malo kdo pa ve, kako se je njegova izjemna zgodba sploh pričela. No, pojdimo od začetka…

Puha je po končanem služenju vojaškega roka pri topništvu, kjer si je pridobil strokovno znanje kot mehanik, življenjska pot zanesla v Gradec. Tam se je tudi za stalno naselil in zaposlil na servisu koles pri mojstru Luschneiderju.

Njegov obseg dela na servisu koles je predstavljalo predvsem popravljanje Michaujevih visokokolesnikov, ki so že v tistem času veljala za izjemno neudobna, okorna, težka za krmiljenje in obenem za vožnjo nevarna kolesa, znana pa so bila tudi pod imenom »mišolin«. Z delom na servisu koles je še dodatno izpopolnil svoje znanje in si pridobil dragocene izkušnje, zavedajoč se številnih pomanjkljivosti ter slabih voznih lastnosti Michaujevih dvokolesnikov, pa je pričel razmišljati o konstrukcijskih izboljšavah koles, toda njegove zamisli takrat še niso padle na plodna tla.

prva oblika koles

Sprememba delodajalca in začetek dela na drugem servisu koles

Janez Puh je kot vajenec po prispetju v Gradec zamenjal nemalo delodajalcev, njegovo poklicno pot pa je pomembno zaznamovalo predvsem delo, ki ga je opravljal na servisu koles pri mojstru Alblu, saj je šele tam uspel uresničiti zamišljene izboljšave. V tistem času so bila razširjena kolesa različnih tipov, večini pa je bilo skupno:

  • sprednje kolo velikih dimenzij, ki je imelo hkrati krmilno in pogonsko vlogo,
  • majhno zadnje kolo, ki je pravzaprav služilo izključno kot opora,
  • pedala so bila nameščena na sprednji osi,
  • z namenom, da bi z enim obratom pedalov prevozili čim daljšo pot, so se proizvajalci koles odločali za čedalje večja kolesa. Si sploh predstavljate vožnjo s kolesom, kot je prikazano na fotografiji zgoraj?

Puh se je zavedal vseh navedenih slabosti in zanje poiskal ustrezne rešitve, več o izboljšavah v konstrukciji, ki jih je udejanjil na zadnjem servisu koles, kjer je delal pred osamosvojitvijo in začetkom lastne proizvodnje koles, pa podrobneje sledi v nadaljevanju prispevka.

Nastanek novega mestnega kolesa in kasneje zagon lastne proizvodnje koles

Konec leta 1885 je brez vsakega dvoma predstavljalo prelomnico v Puhovem življenju in obenem v svetovni tehnični revoluciji, saj je takrat po dolgotrajnih prizadevanjih predstavil izboljšano ter s tem svoje prvo mestno kolo. Izjemno ponosni smo lahko, da ravno našemu rojaku pripisujemo zasluge za obliko mestnega kolesa, ki se je kot najučinkovitejše ohranilo vse do današnjih dni.

Puh je za izboljšavo mestnega kolesa skupno prijavil kar 17 patentov, najpomembnejši spremembi, ki jih je na uvedel, pa sta:

  • dvoje enako velikih koles, kateri sta bili vgrajeni v okvir s krogličnimi ležaji in
  • pogon na zadnje kolo z verigo prek pedalov.

patent novega mestnega kolesa

Našemu največjemu tehničnemu mislecu naposled uspe s proizvodnjo svojega mestnega kolesa

Leta 1889 je Puh dosegel enega največjih življenjskih ciljev, saj se mu je uspelo osamosvojiti in v kraju Annenstrasse, v neposredni bližini Gradca, odpreti svojo lastno delavnico. Poimenoval jo je »Styria VVerke«, v njej pa je izdeloval mestno kolo, ki je nosilo naziv »Styria«.

Puhovo mestno kolo je že od prve predstavitve poželo izjemno navdušenje javnosti, zaradi vse večje priljubljenosti in prepoznavnosti pa je začel prejemati tudi čedalje več naročil za izdelavo. To ga je spodbudilo k še večjim uspehom, saj je že leta 1899 s kolesarskim tovarnarjem Warnerjem odkupil stari mlin, v katerem je odprl pravo tovarno, imenovano Johan Puch – Fahrradwerke – Graz in začel prvo serijsko proizvodnjo lastnega mestnega kolesa.

S tem se je Puhova izjemna zgodba o mestnem kolesu šele zares pričela, več o nadaljevanju pa morda naslednjič.